MC5: GLASNA DETROITSKA REVOLUCIJA

Skupina MC5 ni bila le glasbena skupina, temveč stičišče detroitske industrijske moči, uporniške mladine in radikalne politike. Kot je navedeno v dokumentu: »To je apoteoza detroitske kulture.«



1. Nastanek in identiteta »Shop Rat«
Korenine skupine segajo v leto 1963, v Lincoln Park v Michiganu. Ustanovna kitarista, Wayne Kramer in Fred »Sonic« Smith, sta bila prijatelja iz otroštva, ki sta ju družili hitrost, energija in rock and roll (Chuck Berry, Dick Dale).

• Izvor imena: Ime si je izmislil pevec Rob Tyner. Želel je ime, ki zveni kot serijska številka rezervnega dela (npr. uplinjača). MC je označeval »Motor City« (vzdevek Detroita), 5 pa število članov. To se je popolnoma ujemalo z mestom, kjer so starši vseh članov delali v avtomobilskih tovarnah.
• Pobeg delavskega razreda: Člani so odraščali kot »shop rats« (tovarniške podgane). Zanje je bila skupina edina alternativa brezizhodnemu tovarniškemu delu. Po Kramerjevih besedah bi verjetno postali kriminalci, če ne bi našli rocka.
• Legendarni trio: Notranjo dinamiko je utemeljil pretep na parkirišču leta 1964 med Tynerjem in Smithom. Ko Smithu ni uspelo premagati Tynerja s silo, sta spoznala, da je namesto fizične moči pot naprej intelektualno in glasbeno sodelovanje (»simbioza«).

2. Glasbeni slog: Kjer se »Hot Rod« sreča s Free Jazzom
Zvok skupine MC5 je bil ob koncu šestdesetih let edinstven. Potegnili so paralelo med grmenjem avtomobila hot rod s 400 konjskimi močmi in glasno električno kitaro.

• Vplivi: Čeprav so izhajali iz blues-rocka, jih je močno navdihnil free jazz (John Coltrane, Sun Ra, Archie Shepp). Poskušali so posnemati kričeč, ekstatičen zvok saksofonov na kitarah.
• »Black to Comm«: Ta zgodnja skladba (katere naslov izvira iz barv kablov ozvočenja: Black to Common) je temeljila na gigantskem, brnečem rifu, ki je v 30 sekundah lahko izpraznil dvorano. To je bil trenutek, ko so spoznali, da so naleteli na nekaj radikalno novega.

3. Politika in Beli panterji
Usoda skupine se je prepletla s pesnikom in aktivistom Johnom Sinclairjem, ki je postal njihov menedžer. Sinclair je skupino radikaliziral in ustanovili so White Panther Party (za podporo Črnim panterjem).

• 1968, Chicago: MC5 je bila edina skupina, ki je nastopila in igrala na protestih proti vietnamski vojni med demokratsko nacionalno konvencijo, medtem ko je policija okoli njih brutalno tepala množico.
• Nastopi: Njihov odrski šov je bil provokativen: pogosto so nastopali z nenabitimi puškami, na koncu koncerta pa je nevidni »ostrostrelec« simbolično ustrelil Tynerja.

4. Kick Out the Jams: Škandal in padec
Prvi album skupine MC5, Kick Out the Jams (1969), je prekinil s tradicijo: namesto studijskega posnetka so posneli koncert v živo v detroitski dvorani Grande Ballroom, da bi prenesli surovo energijo.

• Incident »Motherfucker«: Zaradi zloglasnega uvoda v naslovno skladbo (»Kick out the jams, motherfuckers!«) je veriga veleblagovnic Hudson’s bojkotirala album. Skupina se je na to odzvala z oglasom: »Fuck Hudson’s!«. Ker je bil na oglasu tudi logotip njihove založbe Elektra, jih je založba takoj odpustila.
• Propad: Čeprav so prešli k založbi Atlantic Records in izdali dva odlična studijska albuma (Back in the USA, High Time), so uporaba drog, politični pritiski in komercialni neuspehi leta 1972 privedli do razpada skupine.

5. Zapuščina (Vpliv na rock glasbo)
Skupina MC5 danes velja za eno najpomembnejših predhodnic punk rocka (proto-punk).

• Izum punka: Po mnenju Toma Morella (Rage Against the Machine) so v bistvu izumili punk rock. Brez njih skupine Stooges, Ramones ali Clash ne bi zvenele tako, kot so.
• Surova energija: Pokazali so, da je glasba lahko kolektivno osvobajanje zavesti in politično orožje. Na oder so prinesli intenzivnost, ki je bila za tisti čas brez primere.
• Po razpadu: Čeprav je večina članov (Tyner, Smith, Davis, Kramer, Thompson) do danes že umrla, je bil pomen skupine priznan: leta 2024 so bili sprejeti v Rock and Roll Hall of Fame. Njihov zadnji album, Heavy Lifting, je izšel posthumno oktobra 2024.

Zgodba skupine MC5 govori o svobodi in uporu. Kot pravi Wayne Kramer: »Cilj skupine je bil združiti ljudi, osvoboditi misli in zavrniti politični sistem.« Začeli so v zakajenih tovarniških četrtih Detroita in na koncu spremenili DNK rock glasbe.