KRATKA ZGODOVINA CRASS
Crass je bila angleška anarcho-punk skupina in umetniški kolektiv, ustanovljen leta 1977 v mestu Epping v okrožju Essex. Člani so bili Steve Ignorant, Penny Rimbaud, Gee Vaucher, N.A. Palmer, Phil Free, Pete Wright, Eve Libertine, Joy De Vivre, Mick Duffield, John Loder in Steve Herman. Crass je promoviral anarhizem ne le kot politično ideologijo, temveč kot način življenja in odporniško gibanje. Imeli so pomembno vlogo pri začetku anarcho-punk gibanja in so podpirali cilje, kot so neposredno ukrepanje, pravice živali, feminizem, antifašizem in varstvo okolja. Znani so bili po svojem DIY (naredi sam) pristopu; preko lastne založbe Crass Records so izvajali popoln avtorski nadzor nad svojimi izdajami.

Člani skupine so nastopali v črnih oblačilih v vojaškem slogu, njihova odrska ozadja pa so združevala različne simbole moči – na primer križ, svastiko, Union Jack in uroboros. Crass je pogosto kritiziral samo punk subkulturo in mladinsko kulturo. Njihova prva plošča, The Feeding of the 5000, je izšla leta 1978, vendar je bila cenzurirana zaradi bogokletne vsebine ene pesmi, kar jih je spodbudilo k ustanovitvi lastne založbe. Kasnejši albumi, kot so Stations of the Crass (1979), Penis Envy (1981) in Christ – The Album (1982), so vsi pomembno vplivali na punkovsko in alternativno glasbeno sceno.
Crass je v svoji glasbi in umetnosti pogosto uporabljal zvočne kolaže, poezijo, improvizacijo in avantgardne elemente. Več članov skupine je navdih črpalo iz klasične glasbe, free jazza in avantgardnih skladateljev, kot sta bila John Cage in Stockhausen. Skupina je sodelovala tudi v neposrednih političnih akcijah, na primer z grafiti, letaki, organiziranjem skvotov in podporo političnim dogodkom. Eden najbolj znanih škandalov Crassa je bil »Thatchergate«: ustvarili so ponarejen zvočni posnetek pogovora med Margaret Thatcher in Ronaldom Reaganom, ki sta ga britanska in ameriška vlada vzeli resno.
Skupina je razpadla leta 1984, deloma zaradi notranjih nesoglasij in pravnih težav. Po razpadu so nekateri člani nadaljevali z umetniškimi in političnimi dejavnostmi v formacijah, kot so Crass Collective, Crass Agenda in Last Amendment. Vizualno podobo Crassa je ustvarila predvsem Gee Vaucher, ki je izdelala kolaže in slike za ovitke plošč, ki so bili kasneje razstavljeni tudi na razstavah. Zapuščina skupine je pomembna: vplivala je na anarhistično gibanje, mirovno gibanje ter številne kasnejše punk in alternativne skupine, kot sta Fugazi ali Neurosis.
Po filozofiji Crassa »ni druge oblasti razen tebe samega« in to samoodločbo ter individualizem so oznanjali v vseh svojih dejavnostih. Njihove plošče in publikacije imajo še danes kultni status, Crass pa ostaja odločilno ime v zgodovini punka.
Crass je bila angleška anarcho-punk skupina in umetniški kolektiv, ustanovljen leta 1977 v mestu Epping v okrožju Essex. Člani so bili Steve Ignorant, Penny Rimbaud, Gee Vaucher, N.A. Palmer, Phil Free, Pete Wright, Eve Libertine, Joy De Vivre, Mick Duffield, John Loder in Steve Herman. Crass je promoviral anarhizem ne le kot politično ideologijo, temveč kot način življenja in odporniško gibanje. Imeli so pomembno vlogo pri začetku anarcho-punk gibanja in so podpirali cilje, kot so neposredno ukrepanje, pravice živali, feminizem, antifašizem in varstvo okolja. Znani so bili po svojem DIY (naredi sam) pristopu; preko lastne založbe Crass Records so izvajali popoln avtorski nadzor nad svojimi izdajami.

Člani skupine so nastopali v črnih oblačilih v vojaškem slogu, njihova odrska ozadja pa so združevala različne simbole moči – na primer križ, svastiko, Union Jack in uroboros. Crass je pogosto kritiziral samo punk subkulturo in mladinsko kulturo. Njihova prva plošča, The Feeding of the 5000, je izšla leta 1978, vendar je bila cenzurirana zaradi bogokletne vsebine ene pesmi, kar jih je spodbudilo k ustanovitvi lastne založbe. Kasnejši albumi, kot so Stations of the Crass (1979), Penis Envy (1981) in Christ – The Album (1982), so vsi pomembno vplivali na punkovsko in alternativno glasbeno sceno.
Crass je v svoji glasbi in umetnosti pogosto uporabljal zvočne kolaže, poezijo, improvizacijo in avantgardne elemente. Več članov skupine je navdih črpalo iz klasične glasbe, free jazza in avantgardnih skladateljev, kot sta bila John Cage in Stockhausen. Skupina je sodelovala tudi v neposrednih političnih akcijah, na primer z grafiti, letaki, organiziranjem skvotov in podporo političnim dogodkom. Eden najbolj znanih škandalov Crassa je bil »Thatchergate«: ustvarili so ponarejen zvočni posnetek pogovora med Margaret Thatcher in Ronaldom Reaganom, ki sta ga britanska in ameriška vlada vzeli resno.
Skupina je razpadla leta 1984, deloma zaradi notranjih nesoglasij in pravnih težav. Po razpadu so nekateri člani nadaljevali z umetniškimi in političnimi dejavnostmi v formacijah, kot so Crass Collective, Crass Agenda in Last Amendment. Vizualno podobo Crassa je ustvarila predvsem Gee Vaucher, ki je izdelala kolaže in slike za ovitke plošč, ki so bili kasneje razstavljeni tudi na razstavah. Zapuščina skupine je pomembna: vplivala je na anarhistično gibanje, mirovno gibanje ter številne kasnejše punk in alternativne skupine, kot sta Fugazi ali Neurosis.
Po filozofiji Crassa »ni druge oblasti razen tebe samega« in to samoodločbo ter individualizem so oznanjali v vseh svojih dejavnostih. Njihove plošče in publikacije imajo še danes kultni status, Crass pa ostaja odločilno ime v zgodovini punka.
Magyar
English
Deutsch
Español
Français
Nederlands
Polski
Čeština
Italiano
Português
日本語
Svenska
Suomi
















